« Back

Drugi slovenski kongres o vodah - Podčetrtek 19. -20. 4. 2017

21 april 2017

Voda je osnovni element potreben za obstoj živega sveta. Razpoložljivost, prisotnost in kakovost voda imajo odločilen vpliv na družbeno-gospodarski razvoj. Tudi v Sloveniji sledimo globalnim trendom širjenja urbanih območij, migracij, povečevanja potencialnih onesnaževanj, pretirani energetski rabi in izkoriščanju naravnih dobrin. Skupaj z dinamičnimi vremenskimi dogodki vse to vpliva na naše naravne vodne vire in jih ogroža. Vode v vseh svojih pojavnih oblikah so naša skupna, javna dobrina. Pri gospodarjenju in upravljanju z njimi je potrebno uskladiti nasprotujoče si interese vseh vpletenih deležnikov, predvsem pa moramo upoštevati zakonitosti celotnega hidrološkega cikla, ekološke lastnosti vodnega prostora, obstoječ družbeni in gospodarski standard, razvojno varstvene cilje, ki smo si jih začrtali ter slediti znanju in naprednim tehnološkim rešitvam

Na kongresu so vodarji obravnavali štiri tematske sklope:

  • varnost objektov na vodah in varnost ljudi pred nevarnim delovanjem voda;
  • upravljanje z vodami in dejavnosti v vodnem prostoru;
  • raba voda in vodni ekosistemi;
  • vode in participacija javnosti pri odločanju.

Več o kongresu ...

V časopsiu Delo z dne 21.04.2017 pa so o kongresu zapisali:

Slovenija je zelo bogata z vodo, vendar politika ne upošteva stroke, ugotavljajo vodarji, naravovarstveniki in inženirji. Vplivi na vodne vire so veliki, med njimi tudi je tudi lakirnica na robu Dravskega polja.

Vodarji, kot so poudarjali na kongresu o vodah, pogrešajo to, da se 41 velikih in vsaj 30 manjših vodnih pregrad vključi v predpise, poleg tega bi načrtovali več sto novih večnamenskih zadrževalnikov vode, kar bi spodbudilo tudi gradbeništvo. Naravovarstveniki so sicer proti jezovom, saj nove male elektrarne rastejo v nedotaknjenih vodotokih, načrtov za male elektrarne v koritih mestnih rek pa ni.

Branko Zadnik iz Inženirske zbornice Slovenije je opozoril, da državni uradniki stroke nočejo niti slišati. Iz različnih virov so prišla mnenja, da so tudi ekipe na ministrstvu za okolje in prostor preveč zaprte; še huje je, da imajo premalo znanja in očitno delujejo le v interesu nekaterih.

»Pravico do kakšne pitne vode smo zapisali v ustavo?« sprašuje vodar Mihael Brenčič. Operativno namreč ne vemo, kaj bi to bilo. Brenčič je poudaril, da bi si morali prizadevati za naravno pitno vodo, zato pa bi bilo treba varovati vodo v celotnem vodnem krogu.