Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanja statistike.
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov. Splošni pogoji - Piškotki
22.03.2018

22. MAREC - SVETOVNI DAN VODA

Vir: DELO 22.03.2018 Borut Tavčar
Članek: Plastiko smo spravili do pip, to ni naravno. Plastika, ki je narava ne proizvaja, je prišla globoko v vodni krog in tako nazorno kaže vpliv človeka.

Glavno sporočilo svetovnega dneva voda je sicer naravno gospodarjenje z vodo, vseprisotna plastika pa je znak, da to ne obstaja v večini sveta. Po mnenju Slovenskega društva za zaščito voda bi morali pogozdovati namesto izsekavati gozdove, namesto izsuševanja poskrbeti za ohranjanje mokrišč in zmanjševati negativne učinke regulacij vodotokov. Ti skupaj z neustreznim prostorskim razvojem povzročajo poplave in suše ter tako vplivajo tudi na človeka.

Nove študije kažejo, da smo tudi v vodo iz pipe in še bolj v ustekleničeno vodo spravili delce plastike. Tako plastiko pijemo, jemo in vdihujemo, merimo pa tega ne, niti ne obstajajo nobene mejne vrednosti. Deli plastičnih vlaken so tudi v zraku, kažejo druge študije, ob vdihavanju pa lahko povzročajo vnetja. Ker se na plastiko pogosto prilepijo še škodljive snovi, delci lahko povzročajo tudi raka. Za pitje takih študij za zdaj še ni.

»Da bi ljudje lahko bolje živeli, bomo morali bolj prisluhniti naravi,« še pravijo v omenjenem društvu. Slovenija še vedno uravnava vodo v nasprotju s temi priporočili, vodotoke kanalizira ter gradi nasipe in jezove, včeraj je denimo večina poslancev podprla gradnjo verige hidroelektrarn na srednji Savi, težava je le, ali naj to uredi predlagan zakon ali koncesijska pogodba, ki že nekaj časa čaka na ministrstvu za okolje, kar je večina poslancev obsodila.

Shranjevanje vode prek naravnih mokrišč, talne vlage ali obnavljanja podzemne vode je lahko bolj trajnostno in stroškovno učinkovitejše od sive infrastrukture, kot so jezovi. Onesnaževanje v kmetijstvu se lahko zelo zmanjša z rešitvami, kot so pasovi vzdolž vodotokov, posajeni z domorodnimi drevesi in grmi, pa poudarjajo na ministrstvu za okolje.

Učinki podnebnih sprememb, kot so pogoste hude poplave, je mogoče zmanjšati z več rešitvami, kot so obrežni varovalni pasovi ali povezovanje rek s poplavnimi ravnicami,« pravijo ob svetovnem dnevu voda na ministrstvu in dodajajo, da sta varstvo naravnega okolja in zmanjšanje onesnaževanja ključna cilja trajnostnega razvoja, ki svet zavezuje, da do leta 2030 vsem zagotovi dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbi za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri. Poudarjajo, da so rešitve lahko večkratno koristne. Urejeno mokrišče, ki se uporablja za čiščenje odpadnih voda, lahko zagotavlja biomaso za proizvodnjo energije, izboljša biotsko raznovrstnost ter ustvari območja za rekreacijo in povezane zaposlitve.

Zdaj kar 2,1 milijarde ljudi nima urejene ustrezne preskrbe s pitno vodo, z rastjo prebivalstva za novi dve milijardi pa bo do leta 2050 povpraševanje večje za še tretjino, pa pravi Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda.

»Za potrebe kmetijstva se zdaj porabi kar 70 odstotkov vode, delež v industriji dosega 20 odstotkov, preostalo desetino pa porabijo gospodinjstva. Pitne vode je pri tem le za slab odstotek. V svetovnem merilu se še vedno več kot 80 odstotkov odpadne vode, ki jo ustvarimo kot družba, vrne v naravo brez obdelave ali ponovne uporabe, zato prihaja do onesnaževanja podzemnih in površinskih voda. Vse preveč še vedno zanemarjamo ravnanje z odpadno vodo in vse premalo se zavedamo njene vrednosti, ki jo ima kot cenovno dostopen in potencialno trajnosten vir vode, energije, hranilnih in drugih snovi za predelavo,« še pravi Marjetka Levstek.

Na območjih, kjer vode primanjkuje, živi 1,9 milijarde ljudi, do leta 2050 pa se bo ta številka zvišala že na tri milijarde. Tveganju za okužbe zaradi neprimernih virov pitne vode je izpostavljenih 1,8 milijarde ljudi, prav toliko jih trpi zaradi posledic suš ter onesnaženega okolja. Kar 65 odstotkov vseh gozdnih površin na svetu je v degradiranem stanju, v dobrih sto letih je človek uničil tudi od 64 do 71 odstotkov vseh mokrišč. Slovenija pri tem ni nobena izjema.

Plastika je povsod

V študiji, o kateri se v teh dneh veliko govori v svetu, so analizirali 250 plastenk vode enajstih znamk v devetih državah. Kar 90 odstotkov vzorcev je vsebovalo mikroplastiko, povprečno 10,4 delca s premerom človeškega lasu. To je dvakrat več plastike, kot so jo našli v vodi iz pipe. Največ plastike sicer vsebuje voda v ZDA. Velik delež mikroplastike pride v reke, jezera in morja iz pralnih strojev, kjer se lomijo vlakna sintetičnih oblačil. Ni jasno, kakšno škodo to lahko povzroči v telesu, zato raziskovalci pozivajo strokovnjake, naj to proučijo. Prebivalec Slovenije na dan porabi 104 litre vode, ugotavlja statistični urad. Koliko delcev plastike užije pri tem, pri nas ne meri nihče.

»Našo vodo redno pošiljamo v analizo v zunanje ustanove, ravno tako nam občasno odvzemajo vzorce naše inšpekcijske službe za kakovost, poleg tega imamo enkrat na leto redni pregled za naravno mineralno vodo pooblaščene akreditirane institucije, ki opravi analize od izvira, procesa polnitve do polnjene vode. Do zdaj v nobeni od teh institucij niso določali delcev oziroma prisotnosti mikroplastike. Vsekakor bomo to podrobneje preverili,« pravijo v Dani. »V Sloveniji se pitne vode na prisotnost mikroplastike (še) ne analizira, saj ni znana niti metodologija in niti ni določenih mejnih vrednosti za oceno. Zaradi tega pitne vode, ki jo distribuira Mariborski vodovod, nismo vzorčili in analizirali na prisotnost mikroplastike,« pravijo tudi v Mariborskem vodovodu.

»Koristno bi bilo narediti resno analizo več virov, da vidimo, kaj je s tem pri nas, da ne bomo ostali pri ugibanjih, domnevah in marketingu,« meni Andrej Kržan iz Kemijskega inštituta, kjer so opravljali analize morja in rek in tudi iztoke čistilnih naprav, ter povsod našli plastiko. Na vprašanje, ali bi bilo mogoče plastiko zajeti s filtri, Kržan odgovarja, da je to gotovo mogoče. »Do kako majhnih velikosti gredo delci plastike, kaj se z njimi potem dogaja in predvsem kakšen učinek imajo, pa niti v znanosti še ni raziskano. Je pa jasno, da se delci manjšajo, celo tako, da so manjši od bakterij,« pravi Kržan in dodaja, da plastika v hrani, vodi in naravi nima kaj iskati.



Kontakti:

Aleš Černač, direktor
tel: 01 620 88 67
fax: 01 620 88 68
gsm: 040 206 562 ; 041 222 820
e-pošta: info@ekomunala.si

© eKomunala 2018